Kategorije novic
Voda rešitev ali/in težava?
29. marec 2014 - Ekoklub novice / Vitalna voda / Zdravje
Voda je živim bitjem nujno potrebna za življenje. Človek, denimo, brez vode zdrži največ 10 dni. Kadar vode ne pijemo dovolj, prej ali slej nastopi psiho-fizično, socialno in duhovno neravnovesje. Rezultat posameznikove neosveščenosti o pomenu vode pa je slabo počutje, utrujenost, glavobol, bolečine in številne zdravstvene težave, od katerih so mnoge proglašene za kronične, neozdravljive bolezni današnjega časa.
Poleg skrivanja dejstva, da je voda za zdravje nujno potrebna, pa naše zdravje načenjajo še prisilna fluoridacija vode, kloriranje vode, onesnaženost vode s kemikalijami, z bakterijami, s paraziti, … Mnogi se teh nevarnosti niti ne zavedajo, vse dokler ne zbolijo in se v vzroke obolenj celostno ne poglobijo. Vse skupaj pa dobro polni žepe tistih, ki namerno ustvarjajo naše težave, da bi nam lahko prodajali »rešitve«!
Dobičkonosni industriji ustreza naša nevednost o potrebi telesa po vodi
Ne preseneča, da se o pomenu vode ne govori veliko in ne osvešča tam, kjer bi bilo to za zdravje človeka logično in osnovno. Mnoge babice, denimo, še vedno trdijo, da doječi dojenček ne potrebuje vode.
Morda to res drži, vendar le za tiste matere, ki so zdrave in ustrezno hidrirane. Pa kljub temu ima v vročih poletnih dneh, ob vročičnih stanjih ipd. otrok povečano potrebo po vodi in zakaj je ne bi zadovoljili z dodatkom čiste vode? Telo otroka neprestano raste, telesne celice pa za delitev potrebujejo ogromno vode! Zato je potreba otroka po vodi velika. Spodbujanje pitja čiste vode bi moralo biti samoumevno tudi v vseh vrtcih in šolah, vendar to na žalost še vedno ni tako. Ko bi se vzgojitelji, učitelji in drugi zavedali, da je voda nujna tudi za dobro koncentracijo, bistrost in delovanje možganov, bi z ustrezno hidriranimi učenci mnogo lažje sodelovali tudi pri pouku. Zanimivo je tudi, da je v večini medicinskih učbenikov, iz katerih se učijo bodoči zdravniki, besedico voda zamenjala besedica tekočina, pod katero se lahko skriva vse, kar je tekoče in za človeka »užitno«. Tako nam zdravniki v najboljšem primeru prigovarjajo, naj ob obolenju pijemo malo več tekočine, kar lahko pomeni tudi umetne pijače. Nekateri zdravniki nas utegnejo posvariti, da je pitje vode lahko celo nevarno. Ne bodo pa nam povedali, da bi kopico navadnih in kroničnih »neozdravljivih« obolenj lahko odpravili s pomočjo ustreznega pitja čiste vode. Vsa ta zavajanja, zanikanja, skrivanja in ostalo o pomenu vode pa nas na dolgi rok pripelje do številnih zdravstvenih težav in uganite, kdo ima od tega korist. Vendar pa kdor bo prisluhnil svojim potrebam, bo začutil, kakšen pomen ima voda in jo bo pil, kolikor je potrebuje, in sicer kljub temu, da »stroka«, po kateri se večina ljudi ravna, ne veli, da vodo potrebujemo. Vendar pozor, ko se zavemo pomena pitja čiste vode, se lahko pojavi druga težava. Kakšna je voda, ki jo pijemo?
Prisilna fluoridacija za »zdravje« ljudi?
Pri nas, k sreči še nimamo težav s fluoriranjem vode. Imajo pa te težave drugje po svetu. Fluoriranje vode so oblasti posameznih držav vpeljale z izgovorom splošne krepitve zob in kosti predvsem revnega prebivalstva. Tako danes najmanj 60 % Američanov nima možnosti izbirati, kakšno vodo iz pipe bodo pili, pa naj imajo težave z zobmi, s kostmi ali pa ne. Fluor, ki se za to uporablja, je stranski produkt industrije superfosfatnih gnojil, urana, aluminija itd. Za fluorirano vodo obstaja ogromno dokazov, da je zdravju škodljiva. Fluoridi lahko poškodujejo encime, ledvice, slabšajo imunski sistem, lahko povzročijo nastanek raka, povzročajo simptome, podobne fibromialgiji, Alzheimerjevi bolezni, kot Trojanski konj prenesejo aluminij v možgane, povzročajo sindrom »bebavosti« – nižajo IQ, slabšajo zobe in kosti. Prizadenejo pa po novih odkritjih tudi pinealno žlezo, ki se nahaja v središču naših možganov. Ta zaradi poškodbe – kalcifikacije zaradi fluoridov, ne more proizvajati melatonina, njegovo pomanjkanje pa povzroča tudi težave s ščitnico. Ko ščitnica ne deluje optimalno, se to odraža na celotnem endokrinem sistemu, katerega pravilno delovanje je nujno za zdravje človeka. Pinealna žleza je prav tako povezana s tretjim očesom, ki nas odpira k spiritualnemu in intuitivnemu! Kaj torej prinaša poškodba teh energetskih vrat, razmislite sami. Tudi ni več skrivnost, da so nacisti (pa tudi Rusi itd.) natrijev florid uporabljali kot sredstvo za nadzorovanje uma. Kemik in raziskovalec Charles Perkins je namreč zapisal, da bi z rednim odmerjanjem določenih količin fluorida posameznik s časom razvil toleranco na dominacijo. Fluor bi namreč postopoma uničeval določene dele možganov in človeka spreminjal v popolnega podložnika vladarjem. Verjetno vas več ne preseneča dejstvo, da najdemo fluoride danes tudi v pomirjevalih.
Sicer potekajo upori ljudi proti fluoridaciji vode, vendar pa so učinki takšnih uporov zaenkrat zelo majhni. Uspešni so le takrat, ko se dovolj ljudi, tako navadnih državljanov kot tudi ljudi na pravih položajih, tam, kjer se zakoni sprejemajo, zavestno odloči, da bodo uničevanju zdravja prebivalstva s fluoriranjem naredili konec. To se je pred kratkim zgodilo v Bolivarju, Missouri (18.2.2012: Health freedom victory: Bolivar, Missouri ends water fluoridation).
Je kloriranje vode za zagotavljanje pitne vode zares brez nevarnosti za zdravje ljudi?
Kloriranje vode se je začelo uveljavljati leta 1910 z namenom zagotavljanja »neoporečnosti« pitne vode uporabnikom javnih vodovodov, ki so bili nanje priklopljeni prostovoljno ali pa tudi ne. Tako uradni upravljavci sistemov za oskrbo pitne vode to po potrebi dezinficirajo s kloriranjem, ozonom, UV žarčenjem ali z drugimi načini. Največkrat pa se v te namene uporablja prav kloriranje. Dezinfekcija s klorom nas sicer rešuje patogenih mikroorganizmov kot so, na primer E. coli, toda za kakšno ceno.
Za klor je znano, da sodi med nevarne strupene pline. Med 1. svetovno vojno je odigral vlogo bojnega plina v rokah Nemcev, zaradi katerega je umrlo na tisoče ljudi. Mediji so polni pričanj o hudih zastrupitvah kopalcev zaradi predoziranja klora v bazenih. Mnoge študije povezujejo pitje, tuširanje in vdihavanje klorirane vode z zdravstvenimi težavami, vse od suhe, nadražene, luskaste, postarane kože, suhih, lomljivih las, težav z dihali, pa do hudih obolenj, kot sta astma ali celo rak mehurja. O dokazih slednjih si več preberite v študiji Cristine M.V., Chlorinated Water Found to Increase Risk of Bladder Cancer, objavljeni v januarski izdaji American Journal of Epidemiology 2007. Izsledki študije med drugim pojasnjujejo, da so težava kloriranja stranski proizvod tega, in sicer nastanek trihalometanov (THM), ki so močno kancerogeni. Ti vstopajo v organizem tudi prek kože in z vdihavanjem ob tuširanju. Ker se ne prečistijo v jetrih, predstavljajo veliko tveganje za nastanek raka mehurja. Gospodinjstva, ki imajo THM nad 49 mikro g/l vode, imajo dvakrat večjo možnost za nastanek raka na mehurju kot gospodinjstva z manj kot 8 mikro g/l THM v vodi. V večini industrializiranih držav je običajno vsebnost THM 50 mikro g/l vode. Poleg teh težav pa naj bi klorirana voda povzročala tudi poškodbe sten ožilja, kamor se pozneje nalaga holesterol. Posledice že poznate.
O vsebnosti klora in nevarnega stranskega produkta THM v vaši vodi se lahko pozanimate pri oskrbovalcu vaše pitne vode (naslov najdete na računu za vodo). Tam pa lahko preverite tudi, kakšno je mikrobiološko in fizikalno-kemijsko stanje vode, ki jo pijete, če sumite, da je ta povzročila vaše zdravstvene težave. V prosti prodaji obstajajo tudi hišni testi za merjenje vsebnosti klora, THM in drugih nečistoč. Glede na ugotovljeno stanje vode po potrebi ukrepajte.
Zaskrbljujoče stanje pitne vode
Stanje naših pitnih voda ni rožnato. Po zapisih A. Komata je pitna le še četrtina podtalnice, iz katere dobimo 97 % vse pitne vode! Voda namreč poleg klora in toksičnih stranskih produktov kloriranja, odvisno od razsežnosti industrijske, kmetijske in druge onesnaženosti, vsebuje še kopico zdravju škodljivih snovi, kot so svinec, kadmij, krom, živo srebro, PCB, nitrati itd., ostanke pesticidov, antibiotikov, hormonov itd., in tudi patogene mikroorganizme, ki v vodo zaidejo zlasti ob puščanju greznic, polivanju gnojnice ali fekalij iz greznic prek travnikov itd.
Po poročilih strokovnjakov je kar 10 od 12 najbolj nevarnih in stalno prisotnih kemikalij prav pesticidov. (Pesticidi so prešli v splošno uporabo po 2. svetovni vojni.) Po poročilih SZO je polovica podzemnih voda v ZDA onesnažena s pesticidi. Po pregledu štirih največjih rek v Evropi so strokovnjaki zabeležili 500 različnih substanc. Od teh jih je bilo 38 odstotkov prisotnih v škodljivih koncentracijah za zdravje.
»Pozor, voda ni pitna in ni primerna za umivanje rok!« To je napis, ki smo ga lahko zaskrbljeno brali od konca decembra 2011 pa do začetka februarja 2012 na območju vodovodnega sistema Postojna-Pivka. Ni namreč redkost, da se kljub razkuževanju v pitno vodo iz nepojasnjenih vzrokov (?!) prikradejo tudi paraziti. Voda na tem območju je bila okužena z nevarnima parazitoma kriptosporidijem in giardijo. Težave, ki jih povzročata parazita, ki ju kloriranje ne uniči, so med drugim tudi driska in hudi krči ter bolečine v črevesju. Parazitov pa se ob okužbi le s težavo znebimo, saj konvencionalna medicina ne pozna učinkovitega zdravljenja.
Piti vodo ali je ne piti?
S pitjem tako ali drugače oporečne vode seveda ne krepimo zdravja, temveč bolezen. Pa se vam verjetno poraja vprašanje: »Piti vodo ali je ne piti?« Ob prebiranju vas je verjetno minilo, da bi vodo sploh pili, vendar vodo nujno potrebujemo, zato to ne bo rešitev. Verjetno se vam zdaj tudi dozdeva, zakaj napovedi starih ljudstev, ki je bila, »da bo voda postala zlato«, držijo. V Ameriki se že srečujejo z drastičnimi podražitvami vode!
Torej se mora sprememba zgoditi v nas! Ne čakajte, da bo država poskrbela za pitno vodo, čeprav nas želi »v naše dobro« vse priklopiti na centralno vodene javne vodovode. Vsak ozaveščen posameznik, ki skrbi za svoje potrebe – in ena teh je čista pitna voda –, naj po svoji moči in vesti poskrbi za svojo pitno vodo, varovanje narave in vodnih virov.
Če prisegate na vodo iz pipe, se pozanimajte o stanju vode pri oskrbovalcih vodovodnega sistema (podatki naj bi bili javni). Ob sumu, da je voda kriva za težave, zlasti če, na primer, driska muči več ljudi iz vaše soseščine, umirajo ribe v vašem akvariju, ko prilijete vodo iz pipe itd., pokličite oskrbovalce vodnega sistema in prijavite sum. Priskrbite si lastne testerje za merjenje kakovosti vode ali vodo odnesite na testiranje v ustrezen laboratorij. Po potrebi kupite filter za vodo. Pitje ustekleničene vode naj bo le izhod v sili, kajti tudi ta voda je v večini primerov tehnološko obdelana in zato »mrtva«. Najboljša izbira je za mnoge redno zajemanje žive, čiste vode iz poznanih in zaupanja vrednih izvirov. Vendar pozor, ni vsak izvir zdrav in koristen. Voda je lahko mikrobiološko neoporečna, vendar vsebuje preveč določenih snovi, na primer železa. To je telesu sicer nujno potrebno, vendar ne v prekomernih količinah. Zato je treba tudi takšne žive vode občasno preveriti, da si v telesu ne bomo po nepotrebnem nakopičili težave.
Kako do mikrobiološko varne vode?
Največja težava v času, ko je vodni režim moten, greznice pa kontaminirajo podtalnico, je to, da resnično ne vemo, kaj je v vodi. Za odpravljanje takšnih onesnaževalcev, na žalost, bolj enostavni sistemi filtriranja, ki temeljijo na aktivnem oglju, ne zadoščajo.
Popolno varnost proti mikrobom in virusom si lahko zagotovimo le z destilacijo ali reverzno osmozo. Za manjši obseg pa so uporabni tudi prenosni sistemi (npr. bidoni Seychelle), ki mikrobe odpravijo v nekaj minutah po točenju in tako napravijo pitno tudi vodo, ki bi sicer bila oporečna.
Reverzna osmoza zahteva največjo začetno naložbo. Dobri sistemi se gibljejo med 1.000 in 2.000 evri, če pa so cenejši, so ponavadi s kitajskimi komponentami, ki v praksi že kažejo, da se prihranek ne obnese (membrane so manj kakovostne, tesnila lahko puščajo in podobno). V pogovoru z večjimi distributerji, inštalaterji in vzdrževalci smo prišli še do nekaj koristnih ugotovitev.
Obstajata dve vrsti reverzne osmoze. Prva, v kateri se voda filtrira zelo počasi, zaradi česar se nabira v rezervoarju, da bi jo imeli na voljo, ko jo potrebujemo, in druga, tako imenovana direktna reverzna osmoza, kjer se voda filtrira sproti in ne potrebuje dodatnega rezervoarja.
Prednost prve rešitve je, da boste imeli ob izpadu elektrike na razpolago vodo iz rezervoarčka. Pomanjkljivost pa so prav ti rezervoarčki, saj ob manjši uporabi voda postane postana in topla, zaradi česar jih je treba redno in pravilno razkuževati, obenem pa bo za en liter prefiltrirane vode 7–15 litrov končalo v odtoku. Tudi sama kakovost čiste vode je zelo odvisna od vodovodnega pritiska.
Direktna osmoza ima zelo male izgube vode. Na en liter prefiltrirane, vode v odtok steče pribl. 1–1,5 litrov neuporabne vode. Zavzame manj prostora pod pultom. Je tudi varnejša, saj sistem sam nadzoruje parametre čiste vode in ob morebitnih nepravilnostih opozori uporabnika. Prav tako imajo nekateri sistemi vgrajeno zaščito pred puščanjem vode, se sami splahnjujejo, opozarjajo na potrebne vzdrževalne servise itd.
Pomanjkljivost vseh filtrov je ta, da voda utrpi stres v svojem zapisu. Zato je zaželeno, da filtrirano vodo natočimo v stekleni vrč, v katerem so kristali, jo hranimo v posebnih posodah za oživljanje vode ali jo vrtinčimo pred uporabo. S tem ji povrnemo informacije in uredimo kristalizacijo.
Avtorica: Adriana Dolinar, Skupaj za zdravje človeka in narave
Povezani članki
