Kategorije novic
Dan v Kafuliju
3. maj 2014 - Družbena odgovornost / Ekoklub novice
Kafuli v lokalnem jeziku pomeni združiti se, biti skupaj. Kafuli je tudi združenje, ki združuje tako otroke, ki so v projektu botrstva, otroke, mladino in odrasle, ki obiskujejo našo knjižnico ali pa kotiček za internet, umetnike tradicionalnih obrti, katerih izdelke lahko najdete tudi v 3Muhah. Ja, pisana druščina, ni kaj. Sem pa tja zaidejo v Kafuli tudi turisti, ki se pustijo razvajati v udobju čudovite hišice in mirnega dvorišča, nedaleč stran od samega centra Boboja. Razen nedelj, ko je knjižnica zaprta in na dvorišču ne vlada nenehno »žuborenje« mladine in otrok, so dnevi v Kafuliju sila pisani.
Najlepša so jutra. Ko čutiš kako se mesto prebuja, ko dnevno na vrata potrka en in isti človek in te vedno znova zmoti ob jutranjem ritualu pitja kave. Kakšen dan želi hlače, drugi dan želi aspirin, tretji dan bi kruh…zanimiv je, ni moteč. Rabi tistih svojih pet minut, da našteje vse potrebno, se zahvali za poslušanje in odide. Kakšno jutro sosedje s sežiganjem odpadlega listja, pomešanega s smetmi prehitijo celo imama v sosednji mošeji. No, tale jutra niso tako romantična, kot tista s svežino v zraku, z malimi zelenimi ptički, ki zobajo krušne drobtine in vztrajno preganjajo hišne kuščarje, kot bi se prepirali za prestol hiše. Domačini pravijo, da je sezona in da bo kurjenja kmalu konec.
Po 8ih zjutraj se začne živ-žav. Odprejo se vrata knjižnice, tržnica, ki se vleče ob zidu Kafulija zaživi. Ko v zraku zadiši po prvih cvrtih ribah, so v knjižnici že prvi obiskovalci. Študentje, obiskovalci večernih šol, mladina, ki išče delo in ga (kako znano) ne najde, oziroma nimajo primerni vez in poznanstev, da bi našli kaj primernega. Pravnik s končano prvo stopnjo študija večino dneva preživi med študiranjem literature in brskanjem po internetu, kjer išče možnosti za vzpostavitev nevladne organizacije. Spet dijak pred svojim BACom, tukajšnjo maturo. Črpa iz polic Kafulijeve knjižnice in v knjižnici sami najde varno zavetje in udobje za uspešno učenje. Ljubitelj afriške literature dnevno požira romane afriških avtorjev.
Učenka prvih razredov liceja vsako prosto minuto preživi za dodatno učenje, dodatno iskanje informacij. Želi postati zdravnica, noče prodajati na tržnici kot njene prijateljice, pa tudi frizerka noče postati. Ima ambicije in je motivirana, pred njo je svetla pot. Otroci, ki brskajo po slikanicah, včasih jih najdem z narobe obrnjenimi knjigami, vendar so tukaj in če nič drugega se seznanjajo s knjigo.
Gvajave iz Kafulija
Pred knjižnico je ponavadi malček več žuborenja. Tam je namreč postavljen velik rezervoar z vodo. Otroci v skupinah hodijo pit in uganjajo raznorazne lumparije. Seveda, zakaj jih ne bi, saj so vendar otroci. Najbolj popularen šport je bil definitvno robutanje gvajav, zdaj, ko smo pojedli še ta zadnje, čakamo na sezono mangov.
Dvorišče obiščejo tudi odrasli. Prodajalka z bučo mleka na glavi prihaja ob torkih in sobotah, prodajalka oglja vsak drugi dan, prodajalka arašidovih kroglic vsak dan… Tako se zvrstijo, včasih kaj prodajo, včasih nič.
Ker je dvorišče bogato zaraščeno nas dnevno obiskujejo ljudje, ki nabirajo listje bambusa, listje tika in listje gvajave. Bambusov čaj je odličen pri trebušnih zadeva, tik zdravi čir in gvajavini listi malarijo. Vsega po malem, ampak dovolj za vse.
Vsak dan bi lahko napisali svojo zgodbo. O vsakem obiskovalcu posebej, ampak ne bomo, ker pišemo o KAfuliju in v Kafuliju smo vsi skupaj. Vsi eno.
iz kolumne Polone Vide Čeligoj, prostovoljke 3MUH, ki trenutno prostovoljno pomaga v organizaciji Kafuli v Burkina Fasu. Več na njenem blogu>>
Ostali članki:
Kafuli- lokalna nevladna organizacija>>
Povratna embalaža pravične kave>>
Povezani članki
