Kategorije novic
Minljivost=potrošništvo. Kako dolgo še?
21. december 2014 - Ekoklub novice / Za telo in duha
Če smo pred desetletji znali izdelati avtomobil, ki zdrži 30 let, in pralni stroj, ki deluje 25 let, zakaj tega danes ni? Odgovor je preprost – izdelki morajo prej propasti, da jih bolj pogosto kupimo. Korporacije so celo izvajale obsežne raziskave, da bi ugotovile, kakšen je najkrajši rok, da lahko izdelek propade, ne da bi vi zaradi tega zasovražili blagovno znamko.
V zadnjem času pa še to ni dovolj. Izdelke morate zamenjati, še preden propadejo, saj niso več moderni – da ste videti bolj sodobni, bolj »in«.
Torej je minljivost zapisana v sodobnem potrošništvu kot poglavitno gonilo služenja denarja na vaših nakupih.
Kaj storiti, da bi manj kupovali?
Če vse skupaj močno poenostavim, je nakup česar koli skoraj vedno izključno povezan z denarjem. Denar si vsaj večina ljudi prisluži s trdim delom, ki pogosteje kot več denarja prinaša več nezadovoljstva in bolezni. Z denarjem, ki si ga trdo prislužimo, nato kupujemo mnogo stvari, ki jih v resnici sploh, ali vsaj še ne, potrebujemo. In končno – potrošništvo morda pomeni le hip zadovoljstva. Pa za to kljub temu marsikdo proda svojo dušo!
Da ne bi kupovali ali pa da bi nakupe vsaj precej zmanjšali, za marsikoga verjetno zveni precej utopično. Toda če bolje pomislite in ugotovite, kaj v resnici potrebujete za preživetje, boste postopoma morda le prikimali. Če je naloga pretežka, poglejte v svoje omare. Če bi na kup dali le tisto, kar ste v zadnjem letu vsaj enkrat uporabili, boste videli, koliko »praholovcev« polni vaše omare, police, sobe, garaže, … In kako preprečiti, da ne boste že jutri nasedli še kakšni »super ponudbi«? Morda bo v pomoč, če se za mesec dni prepustite medijskemu postu in izklopite televizijo, radio, računalnik, dnevno časopisje, reklame v nabiralniku, na cesti pa se osredotočite zgolj na vožnjo. Naj to ne zveni cinično. Vprašajte se, kaj vas tako zelo žene k nenehnemu zapravljanju. Celo zdaj, ko naj bi bila »recesija« in ni denarja. Vozički v nakupovalnih središčih se še vedno šibijo pod težo balasta, in sicer vse dni v tednu. Si predstavljate, da so med nami tudi ljudje, ki si želijo, da bi bila nakupovalna središča odprta tudi ponoči, da bi v miru nakupovali?
Po drugi strani pa tudi v Sloveniji živijo ljudje, ki so hitro označeni za čudne, saj živijo odmaknjeno od civilizacije, v večji meri samooskrbno in pridejo v »dolino« le občasno po sol in olje. Ne govorim o starčkih! Vsekakor pa ti ljudje družbeno niso zaželeni, saj v državni blagajni razen neobhodnega od njih ni prav velike koristi. Je to pravljica, ki si jo zasluži le peščica? Imajo ti ljudje večjo srečo v življenju? In če ja, kdo je za to odgovoren?
Zdaj pa še konkretno tudi za tiste, ki živimo v civilizaciji. Verjetno se vsi strinjamo, da tudi sodoben čas prinaša številne ugodnosti in ne vidim prav velikega smisla v tem, da bi se na silo vračali v »kameno« dobo. Čeprav je res, da se lahko kaj hitro zgodi nepričakovana tragedija, ki nas bo v hipu premaknila prav tja. Toda če prezremo črn scenarij in ostanemo v še vedno bogati sedanjosti, ki omogoča tudi potrošništvo, si oglejmo, kako čim bolj preudarno nakupovati.
Beseda trajnostno se v zadnjih letih počasi prebuja tudi v Sloveniji, trajnostno potrošništvo pa bi bil dobeseden prevod vedno glasnejših – tudi političnih – razprav v nekaterih bližnjih državah. In medtem ko pri nas pod pretvezo skrbi za svoje državljane sprejemamo sila nenavadno zveneče davke, drugod razpravljajo o tem, kako v skrbi za svojo prihodnost, predvsem pa v skrbi za prihodnost prihodnjih generacij, poskrbeti za mater naravo. Uvajajo se tudi oznake, ki ljudem pomagajo oceniti, koliko določen izdelek zadovoljuje trajnostna merila.
Da pa ne boste odvisni od ocen in oznak, ki prav tako ne povedo celotne zgodbe, uporabite zdravo pamet, ko se odločate, kaj boste kupili.
Kupujte izdelke in sezonska živila iz domačega okolja.
Kupujte neposredno pri kmetu ali na tržnicah – tako ne boste plačevali tisoče kilometrov transporta, hladilnice, embalažo, hlajenje in gretje velikih nakupovalnih središč itd.
Kupujte blago, zaradi katerega ljudje in narava niso trpeli (eko živila, pravična trgovina).
Kupujte v embalaži, ki jo lahko ponovno uporabite (npr. stekleni kozarci so boljša rešitev od plastenk in konzerv).
Izbirajte naprave, ki porabijo manj energije.
Izbirajte naprave, ki ustvarijo čim manj elektro smoga.
Preverite, ali se izdelek da večkrat sestaviti / razstaviti (npr. pohištvo), ali se blago da čistiti v pralnem stroju, ali pa boste odvisni od čistilnice, ali se tehnično blago da preprosto servisirati itd.
Trajnostno življenje
Tudi vaše navade so lahko trajnostne ali potratne.
Kuhate ali le odpirate embalažo? Zakaj bi svoj denar dali za manj vredno hrano, ki prinaša le težave, ko pa lahko hitro in enostavno pripravite zdrave obroke. Lasten vrt, zaloga žit, ki vam jih priskrbi bližnji kmet in nekaj volje za ustvarjanje v kuhinji. Če bi ljudje doumeli, kako osvobajajoč občutek je mogoče vsak dan znova doživljati, ne bi več panično dirjali po kruh in tisoč drugih stvari, brez katerih danes očitno ni mogoče preživeti niti velikih praznikov, ko trgovine pridno obratujejo.
Se peljete vsak dan po nakupih ali nakupite enkrat za teden dni?
Se vozite sami v avtu? Danes ima praktično vsaka polnoletna oseba svoj avtomobil. Če ne veste, koliko dni v tednu delate za svojega jeklenega konjička, si to lahko preprosto izračunate, če odprete avto kalkulator na http://focus.si/avto.html.
Bi bilo možno, da se povežemo s prijatelji, sosedi, sorodniki in se skupaj vozimo na fakulteto, v službo? Ko smo le dvakrat tedensko na vrsti, da peljemo, se to na števcu in posledično na življenjski dobi avtomobila močno pozna. In čeravno svoj avtomobil še vedno zadržimo, pa je kljub temu tisoč reči, ki bi jih lahko delili z drugimi.
Bi lahko skupaj s prijatelji ali sosedi kupili mlinček, kosmičnik, potrebna orodja? So nas res toliko skregali med seboj, da si zdaj trgovci in odvetniki manejo roke, mi pa polnimo hišo z vsem, kar potrebujemo le enkrat na leto?
Poslovne zamisli za ne-potrošništvo
V svetu je zaživelo kar nekaj zamisli, ki omogočajo, da se stvari ne zavržejo in koristno služijo svojemu namenu.
• Podjetje ReUse-Computer e.V. tako obnavlja stare računalnike in jih posodobljene ugodno prodaja naprej.
• V Nemčiji so lepo zaživele trgovine, ki vse ponujajo zastonj. Prav ste prebrali. Ponujajo stare, obrabljene, toda še vedno uporabne stvari. Poslujejo brez denarja, saj ne kupujejo, ne prodajajo, niti ne menjavajo stvari. Lahko jim predate svoje stvari, ki jih predhodno očistite in ki so še vedno uporabne, nato pa bo te prevzel nekdo drug, ki jih potrebuje.
• Morda koristen namig številnim brezposelnim šiviljam v Sloveniji je že kar lepo število podjetij v svetu, ki iz starih oblačil ustvarja nove, povsem edinstvene kreacije. V iskalnik vtipkajte Recyclingmode ali recycling fashion in se prepričajte sami.
• Podjetje Uberstix želi s svojo linijo recikliranih igrač otrokom in staršem pokazati, da je recikliranje zabavno in obenem tudi dobro za naš planet. Njihova serija Scavenger otroke na zabaven način uči zbiranja določenih odpadnih materialov, iz katerih si lahko sami izdelajo igrače.
• Notranja oblikovalka Bryonie Porter običajne regale spreminja v pravljične, stare neopazne predalnike pa v vpadljive elegantne kose. Pri tem uporablja tapete z najrazličnejšimi vzorci. Kakšne kreacije ljudje še počnejo s pomočjo recikliranja različnih izdelkov, si lahko ogledate na spletni strani www.ecoguerilla.si.
• Če imate kaj za podariti, dajte oglas na www.podarimo.si in se bodo oglasili tisti, ki bi jim prišle prav.
• Za možnosti skupnega prevoza pa si oglejte www.prevoz.org.
Avtorica: Adriana Dolinar, Skupaj za zdravje človeka in narave
Povezani članki
