Sex, laži in kemikalije
17. junij 2015 - Dom brez kemikalij / Ekoklub novice / Zdravje
Kaj ima kemična industrija z dogajanjem v naši spalnici? Več kot si mislite!
Seveda se ne bi smeli vtikati v naše spolno življenje ali osebno zdravje, vendar kemično industrijo precej bolj skrbi zaščita lastnih interesov kot naše zdravje. Kako naj si drugače razlagamo podatek, da se pri proizvodnji raznovrstnih izdelkov, ki jih dnevno uporabljamo, uporablja 80.000 različnih kemikalij? Za večino izmed njih nimajo nobenih podatkov, ali škodijo našemu zdravju ali ne. Mnoge med njimi pa dokazano povzročajo manjše ali večje zdravstvene težave, ki lahko vplivajo tudi na reprodukcijo in naše spolno življenje.
Kakovost in število spermijev sta od leta 1940 močno upadla. V primerjavi z letom 1940 se je gostota spermijev v semenski tekočini prepolovila, prav tako odstotek normalnih spermijev. Število neplodnosti se je od leta 1960 podvojilo, število raka na modih se je v zadnjih petdesetih letih povečalo za trikrat. Okvare na reproduktivnih organih so najpogostejše prav pri novorojenčkih moškega spola. Natančen vzrok teh sprememb sicer ni poznan, raziskave pa vedno bolj dokazujejo, da je vzrok v veliki količini škodljivih kemikalij, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni. Nerojeni otroci so še v materinem telesu izpostavljeni več kot 100 umetnim, sintetičnim kemikalijam. Motnje delovanja endokrinega sistema so tako težavne prav zato, ker škodujejo posamezniku prav v dobi njegovega najbolj občutljivega življenjskega obdobja (ob rojstvu, v puberteti, v fazi plodnosti, …).
Igra mačke in miši
Določene rakotvorne kemikalije so v Evropi že prepovedane. Proizvajalci na prepovedi reagirajo tako, da ustvarjajo nove različice že prepovedanih kemikalij, ki jih potem neovirano uporabljajo naprej. Zaradi mnogo faz proizvodnje izdelkov, prevoza in skladiščenja je uporabo kemikalij popolnoma nemogoče nadzorovati.
V zadnjih 60 letih je bilo v uporabi veliko število kemikalij, ki povzročajo hormonske motnje. Te se nahajajo v kozmetiki, čistilih, otroških izdelkih, gospodinjskih izdelkih, oblačilih in izdelkih za dom, v pohištvu, računalnikih, … Šele v zadnjih nekaj let pa so dokazali, kako so vse te kemikalije povezane s hormonskimi težavami.
Je bombaž še sploh bombaž?
Če kupite jabolko iz ekološke pridelave, ga obdelate s konzervansi, z emulgatorji, s stabilizatorji – ali je pripravljena čežana še vedno ekološka? Je bombaž obdelan s stotinami kemikalij še vedno bombaž? Samo pri obdelavi tekstila in izdelkov za dom se rutinsko uporablja več kot 2.000 kemikalij. Vem, da menite, da to ni nič strašnega, saj teh izdelkov ne uživamo.
Nekatere izmed kemikalij med procesom izhlapijo, nekatere se ob pranju raztopijo v vodi (kar povzroči odpadne vode z visoko vrednostjo pH in temperaturo), nekateri delci za vedno ostanejo v izdelkih in se ob vsakodnevni uporabi sproščajo v okolje. Na ta način jih vnašamo v svoje telo prek dihal, ob neposrednem stiku s kožo ali ob nenamernem zaužitju.
Študija, ki je bila narejena z zbiranjem in analizo hišnega prahu, Rudel (2001) poroča o prisotnosti ftalatov, ostankov pesticidov in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v alarmantnih količinah, kar 0,5 g na 1 kg prahu. Obenem so našli mnogo drugih spojin, za katere se v mnogih primerih domneva, da so endokrini motilci.
Največ nevarnosti — najmanj nadzora
Že nekaj časa je znano, da nas morajo bolj kot same surovine skrbeti njihove obdelave. Na splošno precej pozabljamo na kemikalije, ki so nevidne in se nanje naše telo ne odzove takoj. Če se zavedamo prisotnosti kemikalij v vseh izdelkih, ki jih dnevno uporabljamo, je bojazen seveda precej večja. Največ nevarnih kemikalij in barvil še vedno uporabljajo na Kitajskem, Tajskem, v Bangladešu in drugih azijskih državah, kamor podjetja zaradi poceni delovne sile selijo proizvodnje in od tam uvažajo izdelke.
Razen oblačil prihajajo od tam tudi izdelki za dom (ležišča, odeje, vzglavniki). Kemikalije iz teh izdelkov, ki jih vsakodnevno uporabljamo precej ur, se znajdejo v telesu, koži in dihalih v le nekaj minutah. Trg za uvoz tovrstnih izdelkov je popolnoma odprt, saj tem izdelkom v primerjavi z živili, s kozmetiko in z oblačili zaenkrat še ne namenjajo nobene pozornosti. Največji uporabnik spornih kemikalij je prav industrija, ki proizvaja zgoraj navedene izdelke.
Kam je izginila polovica vzmetnice?
Večina ležišč je danes narejenih iz naftnih derivatov, sintetičnih materialov (prevleke ležišč), poliuretana in kemičnih dodatkov. Najbolj masovno prodajana poliuretanska pena, obdana s tkanino iz poliestra, v desetih letih uporabe izgubi polovico svoje teže. Kam pa gre ta teža?
Poliuretan oksidira in ustvarja kosme prahu, ki se sproščajo doma v zrak. Poliuretanska pena je med potekom proizvodnje onesnažena z glikolom, ki v času oksidacije proizvaja strupen ogljikov monoksid. Tako uporaba poliuretanske pene ne ustvarja samo zdravstvene težave, temveč tudi precejšnja tveganja za prihodnje generacije in okolje. Kako nevarna je, priča dejstvo, da se ob sežiganju pene (recikliranje) v zrak sprosti kar 400 toksičnih proizvodov, od katerih večina dokazano povzroča raka. Kot rečeno, pa se jih je precejšnji del sprostil že v vašem domu in so verjetno “skladiščeni” v vašem telesu.
Katere spojine so v izdelkih za dom in kako dokazano motijo naš hormonski sistem?
Estri ftalati se uporabljajo kot mehčalci nekaterih tkanin in vplivajo na reproduktivni sistem ljudi, pa tudi živali, ki pridejo običajno z njimi v stik takrat, ko te izdelke operemo in s tem kemikalije spustimo v podtalnico. Zaviralci gorenja, ki so pri določenih izdelkih v Evropi že pod nadzorom, se na žalost še vedno uporabljajo v mnogih izdelkih, ki na naše police prihajajo iz azijskih držav. Zaviralci gorenja motijo hormonski sistem, ki je bistvenega pomena za rast in razvoj človeka. Testi so pokazali, da ima kar 96 % nosečnic v krvi te toksine. Nonilfenol etoksilat deluje kot motilec hormonov. V okolju ostane dolgo časa ter se nabira v človeškem in živalskem tkivu. Odkrit je bil v kar 50 izmed 82 tekstilnih izdelkih. Triklosan lahko deluje kot estrogen in spodbuja rast celic raka dojke. Spodbuja odpornost na antibiotike, kar lahko ovira zdravljenje bakterijskih okužb. Razpade v vrsto dioksina, ki je izjemno nevaren toksin. Triklosan je sintetična protimikrobna spojina, ki se uporablja za uničevanje bakterij v antibakterijskih ležiščih, vzglavnikih, odejah, spodnjem perilu, milih, losjonih in drugih izdelkih. Etilen oksid je pomembna industrijska kemikalija, ki se uporablja predvsem pri proizvodnji drugih kemikalij in kemičnih izdelkov, kot so poliester, topila, detergenti, poliuretanske pene. Prav tako se uporablja kot fumigant, sterilizator, za zatiranje plesni, pršic in drugih škodljivcev. Ftalati, ki so pri določenih otroških izdelkih že prepovedani, se še vedno na veliko uporabljajo med proizvodnjo ostalih izdelkov. Perfluorirane kemikalije, ki naj bi povročale neplodnost pri moških in ženskah, se uporabljajo za izdelavo teflonske posode, oblačil ter oblazinjenih izdelkov, ki so odporni na madeže in vodo. Pesticidi in insekticidi so povezani z nižjimi ravnmi testosterona in drugih spolnih hormonov. Najdemo jih v hrani, izdelkih za dom iz konvencionalnega bombaža, izdelkih z zaščito proti pršicam, …
Ne nasedajte marketinškim trikom.
Vprašamo se. Ali so obdelave materialov za zaščito pred pršicami res zdravstvenega pomena ali so le odlična marketinška poteza prodajalcev izdelkov? Ali nas dišeči izdelki, na katerih spimo, res zazibajo v prijeten spanec ali gre le še za eno pogruntavščino, zaradi katere ljudje kupujemo več? Ali res moramo z nanosrebrom (delci se v nano velikosti sprehajajo tudi po našem telesu) varovati svoje telo pred bakterijami in s tem zavirati plasti koristnih mikroorganizmov, ki jih imamo na koži in nas varujejo pred vdorom patogenov?
Koliko „inovativnih“ izdelkov smo na račun lastnega zdravja še pripravljeni kupiti?
Viri: http://www.greenpeace.org/international/en/publications/reports/consuming-chemicals-hazardou/ http://www.cdc.gov/diabetes/pubs/statsreport14/national-diabetes-report-web.pdfhttp://www.intoxicatedonlife.com/
Pripravila: Sandra Klemenc, Zelena trgovina, BTC Ljubljana>>