Kaj narediti sam in kdaj se posvetovati s strokovnjakom?
19. februar 2014 - Dom brez kemikalij / Ekoklub novice
Ko si na internetu ogledujemo dela samograditeljev, nas pograbi romantična želja po tem, da bi si kaj takega zgradili tudi sami. Privlačen razlog za samogradnjo so tudi podatki o cenah takšnih gradenj.
Vrsta samograditeljev, tudi v Sloveniji, je dokazala, da si je možno z malo denarja zgraditi prijeten in uporaben ekodom. Preden stopimo po njihovi poti, si je smiselno odgovoriti na nekaj vprašanj. Kako spretni ste pri ročnih delih? Koliko denarja in časa imate na voljo? Kje boste dobili material in kakšne kakovosti je? Kakšno kvaliteto končnega izdelka želite? Boste delali sami, ali imate krog prijateljev in znancev, ki vam lahko pomaga?
Za začetek se moramo spoznati s tehnikami eko gradnje. Na internetu in v tiskanih publikacijah najdemo številna podrobna in nazorna navodila za gradnjo ter recepte, kako sestaviti gradiva. Pomembni pa so tudi obiski izvedenih objektov in pogovori z njihovimi lastniki.
Veliko del lahko naredimo sami če imamo dovolj časa in volje za testiranje in prijatelje, ki nam priskočijo na pomoč. Skopljemo ilovico in glino, posekamo drevesa v svojem gozdu ali ga kupimo na lokalni žagi. Vsaka ilovica ni primerna za vgradnjo, zato je potrebno preskušanje. V Sloveniji je zadosti tesarskega znanja tudi med amaterji, da se lahko lotimo enostavnih konstrukcij. Kupimo surovine in si sami zmešamo zidne barve in olja za les. Pomembno je, da pri uporabi teh materialov upoštevamo tradicionalne izvedbene tehnike in ne poskušamo samo zamenjati materialov – umetnih z naravnimi. Treba se je ozirati na stare, preizkušene tehnike.
Pridobivanje in uporaba naravnih materialov (glina, apno, les) se nam zdijo relativno preprosti. Dejansko je njihovo sestavljanje zelo kompleksno in rezultati so nepredvidljivi. Vgradnja naravnih materialov zahteva več prakse kot vgradnja sodobnih gradiv, katerih uporaba je zaradi različnih dodatkov, enostavnejša. Do določene mere lahko naravne materiale brez posebnega predznanja uporabimo pri vgradnji v enostavne objekte. Vzamemo si čas in preizkušamo. Učimo se iz napak in upamo, da le-te ne bodo predrage.
Gradnja ekodoma je lahko kompromis med tem, da večji del naredimo sami in tem, da kupimo že pripravljena ekogradiva in poiščemo nasvet strokovnjaka za njihovo vgradnjo. Če želimo doseči določen standard, nas nepoznavanje gradbene biologije in fizike pri samogradnji namreč na koncu stane več, kot če plačamo za nasvet ali pri bolj zahtevnih delih za izvedbo.
Ko se približno odločimo za sistem gradnje in stopnjo lastnega angažiranja ter finančnih možnostih, je smiselno, da obiščemo svetovalca za eko gradnjo. Ta nam iz izkušenj pove, kaj naša odločitev pomeni v praksi. Predlaga arhitekta, ki pozna izbrano tehniko in lahko uresniči individualne oblikovne želje investitorja. Z izdelanim idejnim projektom skupaj s svetovalcem določimo materiale in poiščemo izvajalce posameznih del. Sodelovanje mojstra v fazi projektiranja pomeni pravilno izdelan projekt in s tem kvaliteto izvedbe.
Pred pričetkom gradnje skupaj s svetovalcem, ki se v tej fazi prelevi v nadzornega, pregledamo ponudbe in materiale, ki so na voljo ter določimo terminski potek del. Nadzorni bdi nad potekom vseh del in skrbi da so upoštevani vsi zakonski normativi in izvedeni potrebni postopki. Ti na žalost niso omejeni s tipom gradnje. Z nasveti pomaga raznim mojstrom in skrbi za kvaliteto izvedenih del. Izvajalci ali mojstri posamezniki se namreč pogosto togo držijo pridobljenih znanj. Zato je naloga svetovalca in nadzornega, da med udeleženci gradnje vzpostavita zaupanje, pogovor in timsko delo. S tem pristopom uspeh ne more izostati.
Na trgu so podjetija, ki izdeluje ekogradiva iz enakih ekoloških prepričanj, kot jih imajo tisti, ki se odločajo za njihovo vgradnjo. Striktno se držijo ekoloških standardov, za seboj imajo večletno prakso, zato lahko jamčijo za dosledno kvaliteto. Z nakupom že pripravljenih ekoloških gradiv in strokovnim nasvetom gradbenika, ki se profesionalno ukvarja z ekogradnjo, si privarčujemo čas za eksperimentiranje, ter učenje na napakah. Seveda lahko tudi v tem primeru z lastno udeležbo pri delu zmanjšamo stroške. Tak pristop se na koncu pozna na kvaliteti izdelka.
Pripravila: Sabina Podjed- Gnezdo, sonaravna gradnja in svetovanje
Članki avtorja:
Kako vzdrževati in čistiti naoljene oziroma voskane lesene površine- AKCIJA v MAJU>>
Reševanje deževnega gozda- vedro za vedrom>>
Ekološka gradiva- zavajanje z oznako naravno in eko>>
Z ekološkimi gradivi do prijetnega bivanja>>
Pojmi naravno in ekološko v gradbeništvu>>