Včlani se
Novice
Kategorije novic

Kaj vpliva na naše počutje?

8. december 2015 - Ekoklub novice / Za telo in duha

Kaj vpliva na naše počutje?

Mnogi zmotno menijo da je to kar si mislijo njhova stvar. Še pomislimo ne, da so včasih bile naše misli bolj naše kot so to danes.

Danes, ko nam na vsakem koraku dopovedujejo, da smo svobodni bolj kot kadar koli prej, še pomislimo ne, da lahko nekaj vpliva na naše misli in čustva. Pa s tem ne mislim na manipulacije politikov ali hollywoodske produkcije.

Naša medicina še vedno vztraja pri proučevanju telesa kot materialne snovi, zato večina zdravnikov še vedno ne vidi povezave med kemikalijami v gospodinjstvu, ostanki pesticidov, denaturirano hrano, stresom, neprespanostjo, …, ter zdravstvenim stanjem in počutjem človeka.

Kdor pa želi videti, bo zelo hitro spoznal, kako vse skupaj deluje. Ne gre za kakšne mistične pojave. Večina tistega, kar neposredno vpliva na naše počutje, je celo znanosti danes dobro poznano. Na meji znanega so le sodobna orožja, ki delujejo na osnovi manipuliranja frekvenc, vplivanja na vreme in podobno. Vendar te zaenkrat pustimo na strani. Dovolj je drugega „gnoja“, ki pritiska na nas in bi ga morali čim prej odstraniti.

Okoljski strupi
Stroka je vse bolj enotna, da lahko vsaj 30 % vseh oblik raka pripišemo zastrupljenosti z različnimi okoljskimi strupi. Manj pa se zavedamo, koliko ti strupi vplivajo na naše počutje in nam kradejo veselje do življenja, četudi nikoli ne bomo zboleli za rakom.

Ali ste vedeli, da ftalati in bisfenol, ki jih najdemo v plastičnih snoveh, brez katerih si danes mnogi ne morejo zamisliti življenja, vplivajo na spremembe ščitničnih hormonov, to pa nato vpliva na celotno raven energije in uravnavanje drugih funkcij v telesu?

Veliko pesticidov je po svoji strukturi podobnih ščitničnim hormonom, zato se vežejo na ščitnične receptorje in motijo hormonsko signalizacijo. Če se počutite raztreseno, je to pogosto prav zaradi delovanja hormonskih motilcev, ki jih dobimo z uživanjem hrane, ki vsebuje ostanke pesticidov ali kozmetike, v kateri so podobno delujoče kemične snovi. Med najbolj sporne sodijo pesticidi iz skupin organokloridi, triklosan, atrazin, … Dr. Porter, o katerem pišemo več v najnovejši knjižici „Uravnajte ščitnico“, ugotavlja, da lahko celo v administrativno dovoljenih mejah kombinacije atrazinov, nitratov in aldikarba povzročajo motnje v razvoju možganov, razdražljivost, slabše zmožnosti in motivacijo za učenje itd.

Aluminij
Aluminij je lahek element, vendar se v telesu obnaša kot težka kovina, ki moti delovanje celic in vseh sistemov, v katere je vpeta. Aluminij je neposredni sovražnik našega živčevja, zato vse več raziskovalcev ugotavlja neposredno povezavo med povečanimi obremenitvami aluminija v telesu in poškodbami živčnega sistema (Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen, …).

Do onesnaženja telesa z aluminijem prihaja zaradi vse širše uporabe aluminijastih pločevink in alu folij v prehrani. Posebej pomemben skriti vir je aluminij, ki ga dodajajo kot sredstvo proti strjevanju soli, prav tako je tudi sestavina konvencionalnega pecilnega praška, najdemo pa ga tudi v moki, nekaterih izdelkih in v zadnjem času tudi v cepivih.

Živo srebro
Naša telesa so vse bolj izpostavljena toksičnemu delovanju živega srebra. Tega „zaužijemo“ z amalgamskimi zalivkami, z uživanjem morske hrane (zlasti rib, ki so na vrhu prehranjevalne verige: tune in druge plenilke), v zadnjem času pa živo srebro vnašamo v hišo tudi z varčnimi sijalkami in se v primeru, da jih razbijemo, izpostavljamo nevarnosti vdihavanja strupenih hlapov.

Vse skupaj lahko močno prispeva k našemu splošnemu počutju (kronična utrujenost, nezbranost) in razvoju avtoimunskih bolezni (multipla skleroza, avtoimunske bolezni ščitnice, sistemski lupus, luskavica, atopijski dermatitis, …). Na praški medicinski fakulteti so izvedli raziskavo, ki je pokazala, da se je pri 70 % ljudi z navedenimi avtoimunskimi boleznimi stanje izboljšalo, takoj ko so jim odstranili amalgamske zalivke. Podobno se je ponovilo tudi na Švedskem, Danskem, v Kanadi in ZDA, kjer so okrevanje opazili pri 79 % bolnikov, ki so jim odstranili sporne zalivke (več v knjižici „Uravnajte ščitnico“).

Elektrosmog
Kljub temu da je elektronika dobesedno preplavila naša življenja, o vplivu nenehne izpostavljenosti elektromagnetnim valovanjem vseh teh naprav vemo zelo malo. Elektrosmog predstavlja nenehno motnjo naravnega električnega pretoka v organizmu. Dokazano vpliva na spremembe možganske aktivnosti, ustvarja miselne blokade, glavobole, živčnost, motnje spanja, utrujenost, depresijo, zvonjenje v ušesih, razdražljivost, težave s potenco in plodnostjo, različne bolečine, … Na mobilno telefonijo odpade največji del elektrosmoga, ki smo mu danes izpostavljeni. Dodatna težava je v tem, da pride že v manj kot minuti pogovora po mobilnem telefonu do odpiranja možganske pregrade, kar omogoči, da tudi drugi okoljski strupi lažje dosežejo notranjost možganskih celic.

Mit o kavi
Pri kavi ljudje vztrajajo v prepričanju, da jim bo izboljšala razpoloženje. Dejansko kava vzdraži živce, zato kljub kratkoročnemu občutku budnosti ustvarja dodatne težave, ko potrebujemo koncentracijo, natančnost in „mirno glavo“.

Znanstveniki NASE so pajke izpostavili različnim drogam in nato opazovali, kako posamezna droga vpliva na njihovo sposobnost tkanja mreže. Priča so bili zanimivim stvaritvam, ki so imele le malo skupnega z običajno pajkovo mrežo. Pod vplivom ekstazija so pajki divje tkali svoje mreže, vendar so v svoji prehitri vnemi puščali velike luknje v njej. Pod vplivom droge LSD so sicer pletli enakomerno, vendar nepopolno. Omamljeni z marihuano so po določenem času izgubili vse veselje do tkanja. Izpostavljeni kloralhidratu, sestavini uspavalnih tablet, z delom sploh niso pričeli. Nato so jim postregli še s kavo in bili priča najbolj nenavadnim stvaritvam. Vozle so delali popolnoma brez načrta. Že po zelo majhni količini kave so se pajki obnašali popolnoma kaotično.

Ali ste še vedno prepričani, da vam bo kava pomagala do boljših rezultatov?

Razbohotene glivice
Verjetno se vam bo od vsega navedenega zdelo najmanj verjetno, da bi lahko razbohotene glivice, kakršna je kandida, odločale o tem, kaj si boste mislili ali čutili. Za kandido je že dolgo znano, da izloča močne živčne strupe, zato tudi ustvarja nenadne spremembe počutja in „luknje“ v razmišljanju. Tisto, kar je še bolj srhljivo, so nova spoznanja, da se kandida razprede tudi po našem živčevju in prebije možgansko pregrado, s čimer si lahko prilasti tudi naša komunikacijska orodja.

Ali se vam je že zgodilo, da ste zelo dobro vedeli, da ne smete uživati toliko sladkarij, saj se po njih ne boste počutili dobro, pa ste to kljub temu počeli? Psihologi bi razlage iskali v delovanju „podzavesti“ in naši samodestruktivnosti. Kaj pa, če znajo glivice zmotiti prenos naših informacij in nam vsiliti svoje, za katere zmotno verjamemo, da gre za naše odločitve?

Nam ni v interesu, da nekaj pojemo, njim pa je to življenjsko pomembno. Zamisel, da lahko nekaj manipulira z našimi mislimi in željami, je za mnoge žaljiva, zato je ne jemljejo resno. Presenečenje nastopi, ko ugotovimo, da naenkrat ne čutimo več, da bi za nekaj sladkega tudi ubijali, potem ko smo kandido obvladali. Ali smo z odpravo kandide zares odpravili tudi svojo „podzavest“ ali pa je glivica zares imela moč nad nami, ki je nismo želeli videti?

Povratek oblasti nad lastnim telesom in počutjem zahteva, da najprej ugotovimo, v kolikšni meri smo v tem trenutku „okupirani“. Le tako bo začela delovati naša lastna „osvobodilna fronta“.

Pripravila: Sanja Lončar

Obiščite njihovo spletno stran>>

Fotografija: yumedust.deviantart.com