Kategorije novic
Kako iz malih težav naredimo velike?
21. december 2014 - Ekoklub novice / Zdravje
»Imate težave s partnerjem?
Čas je, da se poročita.
V zakonu vam ne gre?
Čas je, da naredite otroka.
Življenje z otrokom je še težje?
Potem je čas, da naredite še drugega
Mnogi rešujejo male težave tako, da si ustvarijo večje.«
D. Radović.
Preden se nasmejite tej zgodbici, se vprašajte, ali ne ravnate morda enako s svojimi prebavnimi težavami.
Težave s kislino
Danes se veliko ljudi pritožuje, da imajo težave s preveč kisline. Zato se antacidi (zdravila, ki znižujejo raven želodčne kisline) prodajajo kot žvečilke. Nekateri proizvajalci izdelke celo namenoma promovirajo na takšen način, kot da bi prodajali bombončke ali prigrizke, saj vedo, da o kislini neradi mislimo kot o bolezenskem stanju.
Res je, da antacidi hitro znižajo raven želodčne kisline, vendar s tem oslabijo tudi našo prebavo in hrana zapušča želodec nezadostno obdelana, zato pozneje telo v dvanajstniku in črevesju ne more izkoristiti vseh potrebnih snovi. Z zniževanjem kisline, paradoksalno, vendar resnično, pospešujemo tudi zakisanje telesa, saj predstavljata prav naša kislina in bikarbonatna raztopina, ki ob njej nastaja kot zaščita želodca, dve glavni surovini, iz katerih telo pridobiva alkalne snovi za razkisanje.
Resnica je, da veliko ljudi napačno meni, da imajo preveč kisline in jo zato znižujejo tudi takrat, ko to ni potrebno. Če lahko spijete kavo ali sadni sok, ne da bi vam kislina »udarila nazaj«, sodite med tiste, ki zagotovo nimajo preveč kisline, zaradi česar je dobro, da vzroke poiščete drugje. To, da se nam spahuje ali da se nam kislina vrača v grlo, je lahko posledica dehidracije, nepravilnega gibanja želodca (ko imamo preveč skrbi) ali nepravilno zmešane hrane (npr. ko po obilnem obroku zaužijete še sadje, ki ustvari vrenje v želodcu). Posebnost zahodnjakov je, da smo navajeni pogosto nekaj »grizljati«, kar je za naš želodec podobno, kot če bi pri kuhi fižola vsakih 15 minut dodali v vodo novo pest surovih zrn. En del zrn bo že razkuhan, ko bo drugi del še vedno surov. Enako se muči tudi vaš želodec, saj dobi, tik preden izprazni že premleto in zakisano vsebino, novo pest nečesa novega. Želodec ne sme odpreti zaklopke, ker je vmes prispela v obdelavo nova pošiljka. Možnost, da bo med obdelavo novega že obdelana hrana zavrela, pa se povečuje.
Če želite težavo rešiti po naravni poti, se navadite popiti 3 do 5 dcl vode vsaj 15 do 30 minut pred obrokom. Ko telo dobi dovolj vode, lahko hitro ustvari bikarbonatno raztopino, s katero varuje želodec pred kislino in s katero pripravi tudi dvanajstnik in črevesje, da ju kisla vsebina želodca ne bo »skurila«. Hrano dobro prežvečite, želodec nikoli ne napolnite več kot 2/3 in ob hrani ne uživajte snovi, ki lahko povzročijo hitro vrenje (npr. alkohol ali sadne kisline, ki so v svežem sadju in paradižniku). Odvisno od tega, kaj ste pojedli, naj bo premor pred naslednjim obrokom ali prigrizkom vsaj dve do štiri ure. Če ste želodec preobremenili in obenem v obroku mešali rastlinske in živalske beljakovine ter škrob, lahko vsebina obleži v želodcu tudi do šest ur.
Če boste kljub izvajanju vseh preventivnih ukrepov začutili kislino, je najbolj naraven način, da jo umirite, napitek iz ječmenove trave. Ta je že po naravi bazičen, deluje protivnetno na sluznice, pobira toksine in pomaga celiti morebiti poškodovana želodec ali črevesje. Obstaja tudi registrirano naravno zdravilo, Iberogast. To je izvleček iz devetih zdravilnih rastlin, ki deluje tako, da uravnava proizvodnjo želodčne kisline in spodbuja pravilno gibanje želodca. Pogosto omenjeno »vsemogočno zdravilo«, sodo bikarbono, uživajte le pri akutnih težavah in za krajši čas, sicer tvegate enake posledice, kot smo jih opisali že pri jemanju antacidov.
Osovražena bakterija Helicobacter pylori
Bakterija Helicobacter pylori oziroma helicobakterija je le nadaljevanje zgodbe o premalo vode in preveč vsebine v želodcu. To bakterijo imamo vsi. Njena naravna lokacija je okrog želodčne zaklopke, kjer se hrani s presežno kislino. Če sami pripeljemo do tega, da ostaja zaklopka predolgo zaprta, ker ne pijemo dovolj vode pred obroki, ne znamo jesti, žvečiti in imeti mero pri hrani, potem dobi helicobakterija na razpolago preveč hrane in odlične pogoje za hitro razmnoževanje.
To, da so vam jo »našli«, ne pomeni, da gostite Nezemljane, temveč le, da jo preveč dobro hranite, saj se nepravilno prehranjujete. Kemična vojna proti helicobakteriji, ki jo izvajamo z antibiotiki, lahko pripelje do še večjih težav s prebavo, saj bo v tej vojni prizadeta celotna črevesna flora. Morda boste v boju s helicobakterijo zmagali, toda zagotovo ga boste izgubili proti kandidi, ki komaj čaka, da ji z antibiotiki naredite več prostora. Če vzrokov ne boste odpravili, si bo tudi helicobakterija hitro opomogla, saj v resnici ne počne nič drugega, kot da se hrani z vašimi napakami.
Zaprti?
Tudi zaprtje povzročamo sami z vztrajanjem pri številnih napakah. Kot že večkrat povedano, pijemo premalo vode. Zato telo nima druge izbire, kot da iz blata izcedi vse, kar se da, da bi v telo vrnilo čim več vode, ki je izredno potrebna. Zato ostaja blato suho in se predolgo zadržuje v telesu.
Zaprtost postaja še hujša, ko se občasno odločimo nekaj narediti za telo in začnemo, denimo, uživati alge, aloe vero ali druga koristna superživila, ki spodbujajo razstrupljanje. Seveda, telo začne hitro odstranjevati smeti iz raznih kotičkov, limfa pa nujno potrebuje povečane količine vode, da vse to spere in dokonča veliko pospravljanje. Če ob takšnih čistilnih akcijah ne boste povečali količine zaužite vode, boste tvegali še večje zaprtje, nepospravljene smeti pa se bodo le preselile z enega kupa na drugega.
Drugi razlog za to, da blato predolgo zastaja, je naše prekomerno (in nepravilno) sedenje ter premalo gibanja, o čemer je v tej številki precej napisanega. Ker tudi na tem področju radi iz male težave naredimo večjo, pogosto iščemo bližnjice, kako bi se rešili nadležnega pritiska v črevesju. V ta namen je na razpolago veliko odvajal – sinteznih in naravnih. Zaleže tudi kofein, ki hitro vzdraži sluznice in da s tem impulz za praznjenje. Mnogi zmotno menijo, da naravna odvajala niso škodljiva in zelo pogosto posegajo po njih. Bolj kot izvor naj vas pri izbiri vodi mehanizem delovanja. Večina odvajal deluje tako, da omrtvi debelo črevo, kar dolgoročno gledano pasivnost debelega črevesa le povečuje. Tudi snovi, ki ga vzdražijo za dalj časa, lahko pripeljejo do dodatnih težav. Najbolj naravni načini so povečanje volumna in naravnih sluzi (npr. z uživanjem nenamočenega lanenega semena, ki se bo v telesu počasi šestkrat prostorsko povečal in ob tem izločil blagodejno sluz), podobno delujejo tudi nekateri probiotiki, ki se zelo hitro razmnožujejo, s čimer povečajo volumen blata in spodbudijo peristaltiko. Tudi vlaknine delujejo podobno, vendar z njimi ne gre pretiravati, saj lahko poberejo tudi preveč telesu potrebnih maščob. Če že tako uživate preveč maščob, pa so to koristni pomočniki.
Avtorica: Sanja Lončar, Skupaj za zdravje človeka in narave
Povezani članki
