Kategorije novic
Kamut- obujeno starodavno žito
15. januar 2015 - Ekoklub novice / Zdrava prehrana in recepti / Zdravje
Danes ne smemo vsi uporabljati imena “kamut”, saj je ta naziv zaščitil naš stari znanec, podjetje Monsanto. Na policah trgovin z zdravo prehrano boste našli pod imenom “Khorasan”.
Vsa žita pripadajo družini Triticum. To družino delimo glede na število kromozomov na tri skupine. Diploidna žita – s 14 kromozomi so najbolj zgodnja skupine. Kultivirane sorte iz te skuine so zelo redke in nenavadne. Edina znana kultivirana sorta iz te skupine je enozrnica. Poznali so jo že stari Egipčani in njeno seme je ohranjeno 4000 let v grobnicah faraonov.
Tetraploidna žita (ki imajo 28 kromozomov) so bolj razširjena. Sem sodi tudi sorta Triticum turgidum ssp.turanicum, ki ga prodajajo pod znamko “kamut” in sorta “durum” – trda pšenica, ki jo večinoma uporaljajo za izdelavo testenin.
Najbolj razširjena sorta iz skupine heksaploidnih žit (z 42 kromozomi) je pira in druge sorte krušnih žit. Sem sodijo mehka žita, ki jih uporabljamo tudi za pecivo in biskvite.
Verjetno je, da so na Bližnjem vzhodu obstajale divje sorte tetraploidnih žit in da so jih ljudje tam prvič začeli zbirati in kultivirati. V zgodnjem obdobju kmetovanja ljudje niso sejali čiste enotne vrste žit, temveč mešana semena več vrst, ki so si bila v tesnem sorodu. Ta raznolikost je ščitila letino pred škodljivci in boleznimi. Če je ena sorta v mešanici podlegla, so se druge okrepile in letina je bila rešena. Tudi sorta kamut, ki jo gojimo danes vsebuje isto raznolikost in prednosti teh starih sort.
Zgodba pravi, da je kamut najden v grobnici faraonov, vendar je bolj verjetno, da so ga že ves čas prodajali na tržnicah Kaira. Ni zanesljivega podatka, kdaj so ga začeli sejati na območju Egipta, vendar ga danes imenujejo “domače žito” (Balady durum). Ugibanja gredo v smeri starih Grkov in Rimljanov, ki bi ga morda prinesli seboj ali pa celo zavojevalci in bizantinskega cesarstva. Lokalni kmetje in Turki pa so prepričani, da je kamut prinesel že Noe na svoji barki. Še danes ga tam gojijo na manjših zaplatah zemlje. Imenujejo ga tudi “kamelji zob” ali “prerokovo žito”. Ime “kamut” je bilo razbrano iz egipčanskih hieroglifov v začetku 20.stoletja. Ker to ime ni več bilo v splošni rabi, ga je bilo mogoče zaščititi kot blagovno znamko za to prav posebno vrsto žita.
Kamut, v primerjavi z modernimi žiti, vsebuje več beljakovin in mnoge minerale, posebej selen, cink in magnezij. Zaradi izredno visoke vsebnosti selena, ki je tudi močan antioksidant, imamo kamut za dober vir selena.
Kamut je tudi bogat vir energije, saj vsebuje veliko kvalitetnih maščob. Zelo ga cenijo športniki in zelo zaposleni ljudje, saj je odlična dopolnitev k prehrani.
Vsebuje precej več beljakovin kot ostala krušna žita (14 – 18%) in tudi esencialne aminokisline v dobrem razmerju. Je bogat vir vitaminov: A, B1,B2, B6, C, E, H, K3, PP in folne kisline.
Trenutno je najbolj pomembno da kamut ne povzroča alergij. To je lahko prebavljivo žito. Z njim nima težav velika večina ljudi, ki so sicer alergični na gluten in sploh pšenico. Vsakogar pa takoj prepriča njegov odličen okus in lepa rumenkasta barva.
Kamniti mlini za žita ga odlično zmeljejo v fino moko iz katere naredimo slastne palačinke. Kruh iz kamuta naredimo enako kot pirinega ali pšeničnega. Lepo vzhaja, je le malo gostejši od pšeničnega zato pa toliko bolj okusen. Testenine iz kamuta so posebno doživetje saj se ne raskuhajo tako hitro.
PALAČINKE IZ KAMUTA
- 300g kamutove moke
- 3dl vode
- ščepec soli
- olje za pečenje (najbolje je kokosovo ali palmino)
Vodo in moko zmešamo in posolimo. Po potrebi dodamo še malo vode, da bo zmes gladka. Pustimo 20 minut da počiva, nato segrejemo ponev, dodamo malo maščobe in spečemo palačinke na obeh straneh. Še tople namažemo s poljubnim nadevom – sladkim ali slanim. Zelo okusne so tudi brez nadeva.
KAMUTOVE TESTENINE
- 250g kamutovih širokih rezancev
- čajna žlička soli
- šopek čemaža ali mlade čebule
- šopek špargljev
- 50g pinjol
- 3 žlice sezamovega olja
- 1 čajna žlička črne kumine
- ¼ čajne žličke mletega muškatnega oreščka
- šopek svežega origana
Na olju najprej prepražimo črno kumino. Dodamo sesekljano mlado čebulo in šparglje. Prepražimo toliko da ovene. Posebej v slani vodi skuhamo testenine. Kuhajo se 8 minut, nato jih odcedimo in vsujemo na prepraženo zelenjavo. Posolimo, dodamo muškatni orešček in dobro premešamo. Postrežemo posute s pinjolami ali pa s koščki mladega sira. Okrasimo z rezinami rdeče paprike in češnjevim paradižnikom.
Pripravila: Marija Kočevar Trgovina Jablana, BTC Tržnica, Ljubljana
Povezani članki
