Kategorije novic
Kdo ni normalen?
5. avgust 2014 - Dom brez kemikalij / Ekoklub novice / Za telo in duha / Zdravje
Alergije bi po domače razložili kot nenormalen odziv našega telesa na snovi iz živil, zraka ali materialov, s katerimi prihajamo v stik. Toda pri besedah »normalno« in »nenormalno« smo hitro na spolzkih tleh. Kdo pri alergijah ni normalen in kaj sploh je normalen odziv na okolje, s katerim eksperimentiramo brez meja?
Ali so tisti, ki v svoje telo nočejo sprejeti določenih snovi, res »nenormalni«? Ali niso morda le dovolj senzibilni, da se njihovo telo na zastrupljanje odziva tako, kot je prav? Dejstvo, da so otroci najbolj alergični, govori temu v prid. Njihovih teles še nismo sprogramirali tako, da mirno sprejmejo degenerirane beljakovine in toksične snovi, s katerimi si ostali vsak dan polnijo telesa.
Tudi sama opažam, da se po temeljitem čiščenju telesa od strupov hitreje odzovem na snovi, ki mi prej niso povzročale opaznih težav. Na začetku so me takšne reakcije zmedle. Pričakovala sem, da bolj zdravo življenje povzroča manj težav. Sčasoma pa sem se naučila biti hvaležna opozorilnim lučkam, ki zasvetijo takoj, in ne šele po desetletjih, ko je v telesu storjena nepopravljiva škoda.
Zastrupljanje današnjega človeka poteka sistematično in počasi. Poznate poskus z miškami, ki so jim dajali smrtonosne strupe? Tiste, ki so smrtonosno dozo dobile naenkrat, so poginile takoj. Tiste, ki pa so jim strupe dajali v majhnih odmerkih in jih počasi zviševali, so bile žive tudi, ko so količine strupa večkratno presegale enkratne odmerke, od katerih so poginile miši v prvi skupini.
Človeštvo je danes v vlogi druge skupine mišk. V našem okolju je nekaj tisoč umetno ustvarjenih kemikalij, v telesih pa imamo 500-krat več škodljivih snovi, kot so jih imeli naši predniki pred 1000 leti. Če bi vse strupe, ki jih povprečni zahodnjak ima v telesu, prenesli v telo kakšnega od naših prednikov, bi jih ta količina ubila. Mi pa še kar migamo … Čeprav se vse vedno bolj zapleta. Tudi alergije so eden od znakov, da smo prekoračili meje, ki jih je telo še pripravljeno tolerirati.
Naša telesa so obremenjena s toksini, utrujena, izčrpana in zakisana, posledično je tudi imunski sistem v zelo neuravnoteženem stanju. Vsega ima preveč in zato in presenečenje, da se odzove tudi takrat, ko za to sicer ne bi bilo razloga.
Tudi snovi niso takšne, kot so bile včasih. Narava se je prilagodila našim posegom in strupom, ki jih spuščamo v okolje. Cvetni prah je tako spremenil svojo obliko. V čistem okolju je še vedno podoben mehkem puhu, v onesnaženem pa je njegova oblika bolj podobna ježkom. Zato nas lahko določene rože v urbanih in onesnaženih okoljih dražijo, ko pa se umaknemo v hribe ali na obalo morja, pa nas nič ne moti, če tam cvetijo rožice, na katere naj bi bili alergični.
Nekatere rastline so se okolju prilagodile same, še veliko več pa je takih, ki jih je degeneriral človek. Že stoletja žlahtnimo žita, sadje in zelenjavo le po kriteriju donosa. Toda če želimo, da je na primer škroba v žitih več, potem mora nečesa biti manj. In ravno to, kar smo zavrgli, zdaj najbolj pogrešamo.
Biodinamiki so dokazali, da otroci, ki so alergični na primer na jabolka, lahko uživajo biodinamično pridelana jabolka, ne da bi se jim pojavile alergije. Enako je bilo tudi pri poskusih z mlekom. Konvencionalno pridelano mleko pri otrocih lahko izziva dermatitise, biodinamičnega pa lahko uživa veliko otrok, ki so sicer na mleko alergični. Ne gre le za različno kemično sestavo. Gre predvsem za razliko v energijski urejenosti živil, ki jih dokazujejo tudi s testi kristalizacije.
Namesto da bi se iz takšnih primerov naučili, kaj počnemo narobe, in se vrnili korak nazaj k naravi, delamo ravno nasprotno. Ker se narava upira našemu žlahtnjenju in kemiji, smo si umislili genske manipulacije. Po dvajsetih letih je tudi znanosti postalo jasno, da smo namesto rešitev ustvarili le nove probleme. Eden največjih je ravno alergenost gensko spremenjene hrane. V ZDA, kjer so prebivalci prisiljeni uživati veliko gensko spremenjenih poljščin (ker nimajo pravice do izbire), je tudi število alergij v zadnjem desetletju raslo dvakrat hitreje kot v drugih razvitih državah.
Naše telo je milijone let poznalo le nekaj osnovnih beljakovin. V zadnjih nekaj desetletjih pa skoraj vsak dan ustvarjamo nove in pričakujemo, da se bo telo na to navadilo.
Degeneriranje snovi se nadaljuje tudi z različnimi postopki predelave, ki služijo le dobičku in nimajo nič opraviti z zdravjem človeka. Sterilizacija, homogenizacija, hidrogenizacija, mikrovalovi in razne vrste obsevanja so le nekateri izumi današnjega časa, ki v živilih ustvarjajo vse več degenerirane snovi.
V zadnjem času opažamo še en vzrok alergij. Lahko bi ga pojasnili takole: »ko dobre snovi pridejo na napačno mesto«. Ker je črevesna flora zahodnjaka v slabšem stanju kot kdajkoli prej, je tudi normalna prebava postala za mnoge prezahtevna naloga. Ko z antibiotiki, kortikosteroidi, oralnimi hormonskimi zdravili in drugimi kemikalijami uničimo svojo črevesno floro, omogočimo glivicam (posebej kandidi), da se nenadzorovano razširijo in vzamejo našo prebavo v svoje roke.
Na začetku to čutimo kot napenjanje in težave s prebavo. Če pa kandidi pustimo, da se zasidra, to tudi stori. Svoj micelij razširi po površini našega črevesja in se vanj dobesedno »zavrta«. S tem naredi črevo preveč prepustno, tako da lahko skozenj prehajajo tudi snovi, ki niso popolnoma prebavljene. Predstavljajte si, kaj za telo pomeni, ko namesto drobnih molekul skozi črevesje preidejo celi drobci neprebavljene hrane. Naš imunski sistem ima z njimi polno dela, drugače bi bili lahko v življenjski nevarnosti. Da je nekaj narobe, nam telo sporoča tudi tako, da sproža alergične reakcije na takšne snovi. Vendar pazite, telo ni alergično recimo na jabolka. Alergično je na nepopolno prebavljena jabolka, ki skozi puščajoče črevo prihajajo v telo.
Da je to res, vam lahko potrdijo množice ljudi, ki so obvladali svojo kandido in opazili, da so z njo izginile tudi alergije. Če imate občutek, da vam kandida greni življenje, potem vam v branje priporočamo našo knjigo »Resnice in zmote o kandidi«. Ravnokar smo jo petič ponatisnili, kar pomeni, da jo boste v trgovinah Sanolabor in specializiranih trgovinah z zdravo prehrano znova lahko kupili. V knjižnicah je zanjo še vedno dolga čakalna vrsta.
Dodano 21. februar 2014:
Konec prejšnjega leta smo s teme lotili vnovič. V knjižici Obvladajte kandido preden ona obvlada vas boste našli podobne recepte kot z zgoraj omenjeni, spremenilo pa se je naše spoznanje o prednostnih nalogah in pomembnosti različnih nasvetov. Dodali smo tudi vse novo, kar smo spoznali v vmesnem času.Odsotnost kot vzrok alergij
Konec prejšnjega leta smo s teme lotili vnovič. V knjižici Obvladajte kandido preden ona obvlada vas boste našli podobne recepte kot z zgoraj omenjeni, spremenilo pa se je naše spoznanje o prednostnih nalogah in pomembnosti različnih nasvetov. Dodali smo tudi vse novo, kar smo spoznali v vmesnem času.Odsotnost kot vzrok alergij
Preozko bi razmišljali, če bi sklenili, da so današnje alergije le posledica spremenjene kemije. Veliko, če ne največ, je odvisno od spremembe energije. Včasih so ljudje hrano vzgojili, obrali in pripravljali sami ter jo s hvaležnostjo zaužili. Njihovo telo je imelo na voljo dovolj časa, da s hrano postane eno. Danes veliko ljudi niti ne ve, od kod prihaja njihova hrana. Vse več je otrok, ki menijo, da so krave vijolične, tako kot v reklamah za čokolado, in da špageti rastejo na drevesu.
Od trenutka, ko kupimo škatlico, vrečko ali konzervo, potrebujemo le nekaj minut priprave, da to hrano (?!) stresemo vase. Ali vas preseneča, da telo to hrano zavrača? Kako jo bo sprejelo vase, ko pa je sploh ne pozna. Tudi vi ne bi šli radi v posteljo z neznancem.
Telo nas vse glasneje opozarja na dejstvo, da če nekaj počne večina, to še vedno ne zadostuje, da bi temu rekli »normalno«. In če je večina otrok alergičnih, to ni dejstvo, s katerim bi se kar sprijaznili in iskali nove pumpice, s katerimi bi njihovo senzibilnost nižali. To je opomin, da moramo nekaj resno spremeniti, in to čim prej.
Pripravila: Sanja Lončar, Skupaj za zdravje človeka in narave
Povezani članki
