Včlani se
Novice
Kategorije novic

Zakaj ekološke stenske barve?

21. oktober 2016 - Dom brez kemikalij / Ekoklub novice

Zakaj ekološke stenske barve?
Ekologija izdelka ne zajema samo sestavin, ampak celoten življenjski cikel izdelka – od pridobivanja, pridelave, predelave in transporta, do recikliranja in ponovne uporabe. Za premik k sonaravni gradnji se moramo spustiti do samega bistva materialov, ki jih uporabljamo, in se posvetiti okoljski smiselnosti proizvodnih procesov, ne pa le njihovi učinkovitosti. Ob tem se zavemo pomena življenja kot vrednote, ki presega učinkovitost. V povezavi z izdelki se uporabljajo različni pojmi, kot so ekološki, naravni, okolju in zdravju prijazen ipd.
Oznaka ekološko pomeni, da gradivo ne obremenjuje okolja – niti v času svoje proizvodnje, uporabe, niti kot morebitni odpadek. Ekološki material ni nujno naraven saj je pomembna le njegova tehnična učinkovitost, ki se lahko dosega tudi s pomočjo kemikalij.
Potem imamo tu še pojem Zdravju in okolju prijazen material, ki je vsak material, ki ne škoduje (ali manj škoduje) zdravju in okolju, se pravi, da poleg okolja jemlje v obzir tudi zdravje uporabnikov. V tem primeru ni nujno, da so sestavine naravnega izvora in/ali pridelane na ekološki način.
Beseda naravno označuje izdelek, ki je izdelan iz bolj ali manj izključno iz naravnih surovin. Zakonodaja ne določa, koliko snovi v izdelku je lahko sintetične narave, da izdelke še vedno spada med naravne. Po drugi strani naravni ni nujno tudi ekološko, kot je v primeru surovin, ki zrastejo v oddaljenih in eksotičnih krajih, so pridelane na monokulturni. V obeh primeri, tako pri naravnih kot ekoloških izdelkih, ni nujno, da so sestavine ekološkega porekla, pridelane brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil.
Različni izdelki imajo različne oznake, ki pokrivajo enega ali več omenjenih kriterijev. Tudi certifikati, ki se postopoma uveljavljajo v branži ekoloških barv, obravnavajo enega ali več kriterijev.

Zdravju in okolju škodljivi dodatki v ne-ekoloških barvah

Z razmahom industrije so barve postale vse bolj sintetični oz. narejeni na osnovi petrokemičnih snovi (akril, vinil), ki se jim dodaja kemične konzervanse, fungicide (proti plesnim), biocide, topila (razredčujejo in utekočinijo barvo), polnila za ohranjanje teksture barv ter sušila. Trend je šel tudi v to smer, da želi proizvajalec uporabniku čim bolj olajšati uporabo (lahek nanos, nobenega kapljanja, visoka pokrivnost z malo nanosi ….), zato mora barvi dodati različne dodatke Vse to pa je škodljivo tako za zdravje, kot okolje:
1. Topila / organske spojine Topila (lahko hlapne organske snovi – označeno z vrednostjo HOS oz. VOC) ne predstavljajo več takšen problem v disperzijskih barvah. Tudi naravne barve z dodatkom vode lahko vsebujejo topne organske spojine, na primer olje citrusov, ki prav tako zapadejo pod VOC-direktivo. Pri eko-testih so v preteklosti zaznali višjo prisotnost naravnih terpentinov oz. prisotnost hlapnih organskih spojin. Od leta 2010 smejo stenske barve, ki temeljijo na vodi – vsebovati maks. 30 g lahkohlapnih organskih snovi na liter.
2. Konzervansi – povzročajo alergije, motilci hormonov, povzročitelji raka – izhlapevajo v prostor Barve na vodni osnovi potrebujejo konzervanse za obstojnost v vedru (zaščita pred bakterijami in plesnimi). V ta namen se deloma uporablja kemikalije, ki vsebujejo formaldehid (ki povzroča raka), oz. druge snovi. Najbolj pogosti so isothiazolinoni, za katere bo šele leta 2017 stopila v veljavo odredba, da se na barvah označuje »lahko povzroči alergično reakcijo«. Nekateri proizvajalci se mejnim vrednosti izognejo tako, da uporabijo kombinacijo konzervansov, vsako posamezno pa uporabijo v količini, ki je še dovoljena. Kako učinkuje ta »koktalj« konzervansov je seveda vprašanje zase. Silikatne barve že zdaj ne vsebujejo nobenih konzervansov, saj na silikatih ne nastajajo bakterije in plesni. Pomanjkljivost je, da je z njimi težje delati. Posebej problematični so konzervansi, ki vsebujejo klor (te povzročajo raka in genske spremembe). Pri ökotestu so jih našli v cenenih barvah, pa tudi pri dragi blagovni znamki. Spojine, ki so vsebovale klor, so zaznali še po 7 dneh. Vrednosti pa niso bile sporne pri nobeni barvi. V öko test so v vseh testiranih barvah še po sedmih dneh zaznali aldehide, vendar v različnih koncentracijah. Predvsem v prvih treh dneh so bili tako visoki, da so odsvetovali, da se spi v neprezračenem prostoru. Aldehidi dražijo sluznico, lahko pa povzročijo tudi škodo na živčnem sistemu – slabša koncentracija, povečana utrujenost, glavobol.
3. Veziva – naravne ali umetne smole Za veziva služijo umetne smole na bazi mineralnega olja – polivinil acetat ali akrilat. Proizvajalci naravnih barv uporabljajo naravna olja ali smole.
4. Nekatere barve vsebujejo tudi fungicide, težke kovine (za hitrejše sušenje, barvni pigmenti), emulgatorje (Alkylphenol-Ethoxylate)

Prednost naravnih barv

Barve v prahu (marmor-kazeinska, ilovnata, klejna) ne vsebujejo konzervansov, saj so v obliki prahu. Če barvi dodaš vodo, je izdelku potrebno dodati tudi konzervans.
Prednost tega, da barvam ni dodana voda, je z ekološkega vidika tudi ta, da je transport bistveno bolj okolju prijazen. Volumen tovora je namreč manjši, ker se ne tovori vode. Barve v prahu so embalirane v papirnatih vrečah, ki so znotraj zaščitene s tankim slojem plastike. Odpadne embalaže je bistveno manj, kot v primeru veder. Druge prednosti naravnih barv: · Naravne ekološke barve ne vsebujejo snovi, ki so produkt petrokemične industrije. · Vsebujejo naravne sestavine. · So polno deklarirane – vse sestavine so navedene. · So okolju in zdravju prijazne.

Vega marmor-kazinska stenska barva

Stenska barva od podjetja Kreidezeit vsebuje marmorni prah, kredo, rastlinski kazein, kaolin, apneni hidrat, soda, metilna celuloza.
Marmorni prah je fino zmlet apnenec, bele barve, ki v zidni barvi deluje kot polnilo. Kreda je sedimentna kamnina, ki se je oblikovala z odlaganjem finega materiala in postopnim oblikovanja le-tega v kamnino. Rastlinski kazein je narejen iz stročnic in je alternativa mlečnemu kazeinu. Kaolin oziroma bela glina, je najčistejša glina, ki se uporablja za izdelovanje porcelana, uporabljajo pa jo tudi v kozmetiki. Soda (natrijev karbonat), je vsestransko uporabna sol, staro sredstvo za domačo uporabo. Naravni vir natrijevega karbonata so depoziti v natronskih jezerih v vzhodni Afriki, Turčiji in Severni Ameriki in pepel z natrijem bogatih rastlin. Industrijsko se proizvaja iz kuhinjske soli (NaCl) in apnenca (CaCO3) po Solvayevem postopku. Apneni hidrat oz. hidratizirano apno v prahu se pridobiva z gašenjem apna v kosih. Apneni hidrat je prav tako vezivo. Metilna celuloza, ki je pridobljena sintetično, se na primer uporablja tudi v kulinariki. Metilno celulozo se pridobiva neposredno iz naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala. Uporablja se za zgostitev barve.

Ilovnate barve Naturton

Vsebuje zgolj glino, marmorni prah in škrob. Vse sestavine so naravnega izvora.
Osnova za različne barve – bela, rdeča, oker, rjava, krem idr. – so gline različnih barv, ki se poljubno mešajo med seboj.
Ilovnate barve so primerne tako za ilovnate omete, kot tudi druge podlage. Tudi ilovnate barve drugih proizvajalcev, ki jih zastopamo – Kreidezeit, Claytec in Lesando – so sestavljene iz naravnih snovi, kot so glina, ilovica, kreda idr. Vse so polno deklarirane. Za intenzivnejše tone, se barvam dodajajo zemeljski in mineralni pigmenti.