Kategorije novic

Za mnoge pripravke lahko preberemo, da krepijo imunski sistem. Vendar različni pripravki to počnejo na različne načine. Če ne vemo, kako delujejo, se lahko zgodi, da jih uporabimo napačno in ob napačnem času.

Najbolj pogosta napaka je, ko od pripravkov, ki delujejo dolgoročno, pričakujemo, da bodo delovali čez noč. Tako začnejo mnogi ljudje, ko se jih loteva prehlad ali imajo vročino ali kakšno vnetje, jemati alge, ječmenovo travo ali aloe vero v upanju, da bo to hitro pomagalo. Ko v dveh dneh ni rezultata, pa napačno sklepajo, da so takšni pripravki brez vrednosti.

Če ste se že našli pod dežjem, odprite dežnik ali hitro postavite šotor. Takrat ni trenutek, da bi začeli zidati stavbo, ki vas bo dodobra zaščitila pred dežjem. Če to prispodobo prevedemo na jezik prehranskih dopolnil, so navedena superživila resnično zelo dragocena za izgradnjo močnega imunskega sistema, ki nas bo kot trdna stavba varoval pred neurjem. Vendar pa za to potrebujejo čas. V letih proučevanja različnih mehanizmov delovanja je resnično presenetljivo, da tako alge kot ječmenova trava ali aloe vera potrebujejo podoben čas, da uredijo zadeve.

Praviloma potrebujejo vsaj teden dni, da si pripravijo teren, nato pa se začne njihovo delovanje na imunski sistem počasi merljivo krepiti. Raziskave kažejo, da lahko v roku 4–6 tednov dobri pripravki izboljšajo našo odpornost tudi za okrog 40 %.

Podobno velja tudi za nekatere specifične pripravke, ki delujejo z drugačnimi mehanizmi. Za ljudi, ki imajo prizadet imunski sistem, se včasih zelo dobro obnese jemanje kolostruma. Ker vsebuje imunske snovi, ki so obvezna dota, ki jo teliček potrebuje za postavitev svojega imunskega sistema, tudi pri ljudeh deluje na podoben način – kot da bi imunskemu sistemu ponovno naložili programsko opremo.

Če je razlog za oslabljeni imunski sistem v črevesju, potem kura z dobrimi in živimi probiotiki, ali jemanje desnosučne mlečne kisline (kisava, molkosan, zeljnica, repnica), v nekaj tednih uredi tudi ta segment imunskega sistema in s tem dvigne našo celotno odpornost.

Določeni vitamini in rudnine imajo pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Vse več študij dokazuje neposredno povezavo med upadom vitamina D v telesu in dovzetnostjo za zimske prehlade. Ker je do novih odmerkov sončnih žarkov še daleč, si lahko v teh zimskih mesecih pomagamo tudi z dodajanjem naravnega vitamina D v obliki olja jeter polenovke. (Če jih kupujete v Avstriji in Nemčiji, se olju jeter polenovke reče »Lebertran«. Zahtevajte olje ali kapsule s čistim oljem, brez sinteznih dodatkov.) Izogibajte se sintezno pridobljenemu vitaminu D, saj po mnenju mnogih neodvisnih znanstvenikov ta v telesu deluje ravno nasprotno od tega, kar bi želeli.

Tudi hidracija telesa je dejavnik, ki močno vpliva na našo odpornost. Bolj pretočna limfa zagotavlja boljše čiščenje telesa. Večji pretoki pa obenem pomenijo manj zastajanja vode v izsušenih strugah – zato se v njih ne bo razmnoževala nesnaga. Kljub temu, da nam pozimi ni tako vroče, se telo včasih še bolj izsušuje kot poleti. Centralna kurjava in klimatizirani prostori dobesedno ožemajo telo. Če ne boste popili vsaj 2 litrov vode na dan, potem glavni vzrok za padec vašega imunskega sistema poiščite v dehidraciji.

Vse to so torej le nekateri ukrepi, kako se boste iz šotora, ki zamaka, preselili pod trden krov, ki vas lahko obvaruje mnogih patogenih organizmov. Začnite danes, da boste v marcu že v veliko boljši formi. Kaj pa, če se vas nekaj loti že danes? Takrat, kot rečeno, poiščimo trenutno zaščito.

Tudi v takšni situaciji imamo več možnih strategij. Ena je ta, da organ, ki je najbolj prizadet, spodbudimo k normalnemu delovanju. Druga je ta, da zaužijemo nekaj, kar se bo neposredno spopadlo z mikrobi in zmanjšalo njihovo število.

Večina proučevanih virusov, ki izzivajo zimske nevšečnosti, ima podobne obrazce obnašanja. Znanstveniki so ugotovili, da se po vstopu v telo zadržujejo v predelu ust, nosu in žrela. Tam se zbirajo, razmnožujejo in pripravljajo na »juriš« skozi želodec. V večini primerov se tako zadržijo v navedenih sluznicah vsaj 6–12 ur, preden začnejo prodirati naprej. To pomeni, da »čistilna akcija«, ki jo naredimo dvakrat dnevno, uniči večino virusov in bakterij, preden bodo naredili večjo škodo.

Glasilkam in trepetalkam v grlu tako pomagamo z lizanjem pastil iz gorskega ali islandskega lišaja, saj s tem krepimo oblogo, ki ščiti naše sluznice in trepetalke pred izsuševanjem. Če ližemo med in cimet ali grgljamo slanico, žajbljev čaj, molkosan ali ingverjev poparek, redno spiramo morebitne viruse in bakterije ter jih uničujemo, preden dosežejo kritično maso, da bi nam lahko škodovali. Pri tem je treba vedeti, da lahko pretiravanje škoduje. Če uporabljamo močnejša sredstva (aseptična sredstva v pršilih ali v obliki dražejev), lahko sicer hitreje pobijemo mikrobe, vendar obenem ustavimo delovanje lastnega imunskega sistema. S tem bodo tkiva takoj po prenehanju delovanja pršila ali dražejev še bolj ranljiva.

Če so nos in sinusi zamašeni, si pomagamo z inhalacijami, s slanim pršilom ali z naravnim zdravilom Sinupret, ki ohranja čiste sinuse in preprečuje, da bi se v zamašenih žepih ustvarili pogoji za sekundarne bakterijske okužbe.

Če uživamo alkoholni izvleček ameriškega slamnika, delujemo dvojno – lokalno uničujemo sovražnika in ob tem moduliramo odziv imunskega sistema, da se v dani situaciji odzove najbolj optimalno.

Večina navedenih sredstev, ki deluje trenutno, ne deluje trajno na dvig sposobnosti našega imunskega sistema. Zato ni smotrno, da bi jih jemali vsak dan in v daljšem obdobju v upanju, da bomo z njimi okrepili imunski sistem. V večini navedenih naravnih pripravkov namreč ni vitaminov, rudnin ali drugih snovi, ki bi nas razkisale, razstrupljale ali drugače prispevale, da bo naš imunski sistem v boljši formi. Jemljemo jih namreč, šele ko je razglašena povišana stopnja pripravnosti.

Pripravila: Sanja Lončar- Skupaj za zdravje človeka in narave